Brati sem ga začel kot deček, ki je pod vplivom takratne češke nanizanke Arabela na TV Ljubljana verjel, da ni nič boljšega na tem svetu, kot če znaš čarati. Ko sem še tekal naokrog in v polomljeni češčini vpil: "Ja sem Rumburak, a mam čarobni plašt" ...
Krabat - zgodba o dečku, ki sprejme delo v mlinu, ne vedoč, da mu vlada mojster črne magije - me je hitro postaral: če se ga hotel prebrati do konca in odložiti, sem moral odrasti. Nič čarobnega ni v čaranju, me je učila ta knjiga; čaranje - naj bo še tako dobronamerno - je kot heroin: podari ti veličastno iluzijo, da poseduješ neznansko moč, dokler nenadoma ne ugotoviš, da moč poseduje tebe ...
V zameno sem spoznal, kaj je največja moč na svetu: to, da si se pripravljen in zmožen odreči moči. Takrat - in samo takrat - lahko spoznaš stvari, ki so bolj čarobne kot čarovnija.
Knjiga me je naučila še vrsto stvari: da ima vsaka stvar svojo ceno, kdo so "psi vojne", kako se soočati z izgubami, ki jih ne moremo logično pojasniti (in da pravzaprav nobene izgube ni mogoče logično pojasniti), da absolutna moč absolutno pokvari ... Skratka, veliko za eno knjigo.
Roman Krabat je nastal po stari lužiškosrbski pripovedki, ki velja za "slovanskega Fausta" in je v marsičem zibelka sodobnih fantazijskih pripovedi tipa Harry Potter, Gospodar prstanov. Po njej so nastali tudi filmi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar