Ni jih malo, ki so mi v zadnjem času potožili, da jih ob branju objav na družabnih omrežjih grabi tesnoba - ugotavljajo namreč, da so med redkimi, če ne celo edini, ki ne zagovarjajo nobene teorije zarote. Ker mi za njih ni vseeno in ker si ne želim, da jih družba izloči kot socialno neprilagodljive, ponujam nekaj nasvetov iz kultnega priročnika za osebno rast Da bi lažje bili nesrečni (Anleitung zum Unglucklichsein) Paula Watzlawicka. Prepričan sem, da se s temi nasveti ne bodo samo spremenili v avtentično paranoično bitje, temveč bodo ustvarili tudi unikaten svet zarot. Kar v svetu, v katerem prevladuje le nekaj velikih teorij zarot, ni malo.
Še nekaj besede o knjigi, Watzlawick v priročniku že na začetku odvrže rokavice - jasno mu je, da je človekovo iskanje sreče ena izmed večjih samoprevar in da v resnici želimo biti nesrečni. Tako svojo knjigo posveti načinom, kako se najhitreje in najbolj učinkovito spremeniti v nesrečno bitje, saj se zaveda, da nesreča ni naključje in da je zanjo pogosto potrebno trdo garati in se odrekati. Skratka, s svojim delom nadaljuje svetlo tradicijo tovrstnih priročnikov, kot so bili npr. How to make yourself miserable Dana Greenburga, "ki je sto tisočim ljudjem omogočila, da so začeli živeti pristno življenje" (12).
Zdaj pa to, na kar ste čakali: nasveti za lastno izgradnjo teorij zarot.
1. korak: naše telo
Najprej se mirno usedite v udoben naslanjač in poglejte skozi okno v nebo. "Z nekaj spretnosti boste v vidnem polju kmalu opazili številne majhne, mehurčkaste krogce, ki se pri mirovanju oči počasi spuščajo navzdol, pri mežikanju pa se spet dvigujejo. Nadalje opazite, da se zdijo ti krogci vedno številčnejši in večji, kolikor bolj se na njih koncentrirate. Pretehtajte možnost, da gre za nevarno obolenje, saj boste, ko krogi izpolnijo vse vaše vidno polje, komaj videli. Pojdite k očesnemu zdravniku. Poskusil vam bo razložiti, da gre za čisto nenevarne mouches volantes. Potem si bodisi mislite, da je imel ošpice, ko so to bolezen razlagali na univerzitetni kliniki študentom medicine v njegovem letniku, ali pa, da vas iz čistih razlogov ljubezni do bližnjega ne želi obvestiti o neozdravljivem poteku vaše bolezni" (25). Za vse, ki jim stvar z mouches volantes ne bi dobro delovala, Watzlawick priporoča ušesa - s primerno pozornostjo boste slišali šume, ki jih ne sliši nihče drug. Bodite pripravljeni: zdravnik bo nenavadne zvoke tokrat skušal odpraviti kot normalni (!) tinnitus.
2. korak: naše okolje
Ko boste dodobra osvojili prvo vajo, lahko izkušnjo z lastnega telesa prenesemo na okolje. "Začnimo s prometnimi semaforji. Gotovo ste že opazili, kako so nagnjeni k temu, da tako dolgo svetijo zeleno, da pridete do njih, in natanko tedaj preidejo z rumene na rdečo, ko ne morete več tvegati, da bi vendarle še peljali skozi križišče. Uprite se prišepetavanjem svojega razuma, po katerem vsaj tolikokrat naletite na zelen kakor na rdeč semafor, in uspeh je vaš. Ne da bi vedeli, kako vam to v resnici uspe, boste vsak rdeč semafor prišteli k še prestani nesreči, vsakega zelenega pa boste prezrli. Kmalu se ne boste več mogli znebiti občutka, da tu uganjajo zlodejstva višje, vam sovražne moči, katerih vpliv se nikakor ne omejuje na kraj vašega bivanja, temveč vas brez težav spremlja do Osla ali Los Angelesa. Če pa ne vozite avta, lahko v nadomestilo odkrijete, kako je vrsta, v kateri stojite pred poštnim ali bančnim obrazcem, vedno najbolj počasna, ali pa, kako vaše letalo vedno čaka pri izhodu, ki je najbolj oddaljen od hale s poslovnimi okenci" (26).
3. korak: lastna kreativnost
"Sedaj veste za gospodarjenje temnih moči. To vedenje vam omogoča nadaljnja, pomembna odkritja, saj je vaš pogled že izostren za presenetljive soodvisnosti, ki uidejo topi, nešolani, vsakdanji inteligenci. Skrbno preiskujte svoja hišna vrata, dokler ne odkrijete risa, ki ga doslej še niste videli. Vprašajte se o njegovem pomenu: je to lopovsko znamenje, rezultat poskušanega vloma, namerno poškodovanje vaše posesti, posebno znamenje, ki naj bi vas kakor koli identificiralo? Tudi tu se uprite poskusu, da bi zadevo podcenjevali; vendar po drugi strani prav tako ne delajte napake, da bi stvari praktično poskušali priti do dna!" (26).
4. korak - izostritev jasnovidnosti
Kmalu boste razvili svoj lasten slog in ob natančni analizi "vsakdanjika" odkrili vrsto misterioznih naključij. "Vzemimo, da čakate na avtobus, ki bi že zdavnaj moral prispeti. Časi si preganjate tako, da berete časopis, a vedno znova vržete pogled na cesto. Nenadoma vam vaš šesti čut pove: "Zdaj prihaja!" Naglo se obrnete in resnično, le še za nekaj stanovanjskih blokov oddaljen, je avtobus pred vami. Presenetljivo, kajne? In vendar je to le majhen primer iz pisane množice jasnovidnosti, ki se počasi oblikujejo v vas in so najpomembnejše tam, kjer se kažejo za vas vse mogoče nevšečnosti." (27).
5. korak - razkrinkanje okolice
"Kako hitro ste dovolj prepričani, da se pripravlja kaj sumljivega, začnite o tem pogovor s prijatelji in znanci. Ni boljše metode za razlikovanje pravih prijateljev od volkov v ovčjih kožuhih, ki so vpleteni v igro na nespregledljiv način. Ti se bodo namreč izdali navkljub - ali prav zaradi vaše premetenosti, ko vam bodo dali vedeti, da jih skušate prepričati o nečem, kar nima ne repa ne glave. Vas to ne bo presenetilo, saj se razume samo po sebi, da ta, ki vam želi škodovati, tega ne bo odkrito priznal. Nasprotno, skušal vas bo svetohlinsko odvrniti od vašega domnevno neutemeljenega suma in vas prepričati o svojih dobrih, prijateljskih namenih. In tako ne veste le, kdo je sredi zarote, temveč tudi, da pri vsej stvari mora kaj biti, saj čemu bi se sicer "prijatelji" tako trudili, da bi vas prepričali o nasprotnem" (27).
Tako. Od tu naprej bo osvajanje teorij zarote, kot so ploščatost zemlje, snemanje prvega pohoda po Luni v filmskem studiu ipd., lahko. Srečno!
Vir: Paul Watzlavick: Da bi lažje bili nesrečni. Mohorjeva založba: Ljubljana, Celovec, Dunaj, 1994.
